Gibraltar
 |
 |
Gibraltar leži na severni strani Gibraltarske ožine, to je na mestu, kjer se Evropa najbolj približa Afriki.
V antiki je bil Gibraltar eden od t. i. Herkulovih stebrov; po takratnem pojmovanju sveta se je tam končala Zemlja.
Leta 711 so Gibraltar osvojili muslimanski Arabci in Berberi. Ime Gibraltar izvira iz Džebel al-Tarik - Tarikova gora. Poimenovan je po Tariku ibn Sijadu, mavrskemu vojskovodji, ki je spoznal strateški pomen Gibraltarja in ukazal, da se tam postavi trdnjava. Muslimani so imeli Gibraltar v lasti do rekonkviste (1462). Od leta 1309 do 1333 je bil prvič v kastiljski lasti.
4. avgusta 1704 so Gibraltar osvojili Britanci med špansko nasledstveno vojno. Pri tem napadu so presenetili Špance, ker niso napadli ob jutranji zori (kot je bilo običajno), ampak med popoldanskim počitkom (siesta). Leta 1730 je bil z mirovnim sporazumom v Utrechtu formalno priznan Britaniji in je od leta 1730 kronska kolonija.
V koloniji živi okoli 28.800 prebivalcev. Že dolgo prihaja do napetosti med Združenim kraljestvom in Španijo, ki želi pridobiti Gibraltar za svojo državo. Meja med Gibraltarjem in Španijo je bila od 1969 do 1985 zaprta.
Pri referendumu 7. novembra 2002 (udeležba je bila 90-odstotna) je 99 % udeležencev glasovalo za ohranitev statusa in le 187 volivcev je bilo za deljeno suverenost.
Gibraltarska ožina, ki povezuje Atlantik in Sredozemsko morje ima velik strateški pomen za oborožene sile, zato ima Združeno kraljestvo v Gibraltarju oporišče vojne mornarice.
